Blog

Pred odhodom iz otoka smo vsi trije morali narediti še PCR test. Konkretno nos in žrelo – intezivno:). Rezultate naj bi dobili v 24 urah. Dan preživeli na Ukulhasu – seveda na plaži i nato naslednje jutro ura in pol vožnje do Maleja. Namestitili smo se v hotelu in šli raziskovat mesto. Kljub temu, da je precej pozidano, se še vedno najdejo lepi kotički. A rezultatov do večera še ni bilo. Odhod smo imeli naslednje jutro. Jaz  moram reči, da sem kar ok spal, ker sem nekako verjel da bo test pravočasno. Rajka je bila bolj na trnih:) Ob morebitem pozitivnem testu bi nas čakala karantena (14 dni v sobici). Takrat še tudi ni bilo cepiva, da bi bili vsaj malo zaščiteni. Rezultati testa so prispeli eno uro pred odhodom na letališče!!!! Negativni!! Z direktnim letom na Dunaj in nato še en PCR (ker je SLO spremenila vstopne pogoje). Zaradi čakanja na rezultat smo preživeli še eno noč v hotelu na letališču. Vsi negativni in direkt domov. Uspelo nam je prvo oddaljeno potovanje v času pandemije. Bravo mi!!!

Ukulhas ima res dolgo bikini plažo, kjer tudi če je kaj več ljudi imaš občutek da si sam. Na rtu je še večja in širša plaža, a ko zaviješ na konec ni več primerna za kopanja (močan tok). Dneve smo preživljali ob in v vodi. Ob celotnem robu plaže je gosto rastje, tako da se komot umakneš v senco. Na voljo so tudi taki majhni barčki, kjer stiskajo sokove in prodajajo sadje. V glavnem na voljo je vse kar potrebuješ (razen piva). Gosto rastje je lepo vidno tudi ob poti na plažo in je ta kontrast zelenja in modrine še kako izrazit. Je pa vse zelo blizu, saj otok prehodiš v kake pol ure. Naš hotelčke je bil kakšnih 5min hoje od plaže in lahko rečem, da je bil eden izmed bolj oddaljenih, tako da praktično ni pomembno kje si nameščen.

Ukulhas premore celo dva potapljaška centra. Kljub ramadanu mi je uspelo, da je center organiziral dolgi potapljaški dan. Punce so dan zabile na plaži, jaz pa pod vodo. Že zgodaj zjutraj sme odpravili na točko, kjer se čistijo mante, a kar je bil izjemno močan tok smo jih zgrešili in nato navezani na čoln iskali naprej. Po kaki uri iskanja smo jih zagledali in se hitro spustili do njih. Sledila je debela ura v družbi mant (tja do 4 m velike). Okrog nas se je menjavalo vsaj 15 mant, ki se niso pustile motiti. Kot je vidno tudi na fotografijah smo bili praktično med njimi. Doživetje, ki si nahaja na bucket listi vsakega potapljača. Sledila je malica na čolnu in kakšna ura vožnje do ogromnega koralnega grebena. Niti fotografija ali video ne more pričarati občutkov v tako veličastnem podvodnem vrtu. Izjmeno ohranjene in velike korale, morski psi, želve….Res se počutiš kot Aquaman v potopljeni Atlantidi. Popoldne smo se vrnili na otok, kjer smo skupaj  preživeli preostanek dneva na plaži. Na Maldivih, ko pade teme in povečerjaš ti ne preostane drugega kot da greš spat. A s tem nismo imeli težav, saj smo vedno kar popadali v postelje.

V hotelu smo tehtali opcije kam na izlet iz otoka, kjer ponujajo kar nekaj mamljivih stvari. Izleti niso ravno poceni, je pa res da so zaradi covida vsi izleti privatni. Ker nam je bilo že na prvem sandbanku izredno všeč, smo se odločili za baje še lepešega. Zjutraj nas je precej moderen čoln odpeljan proti otočku.  kot naročeno je vreme bilo idealno, brez enega oblačka. Na poti nas je spremljala tudi ogromna manta in kup drugih manjših rib. Ko smo približevali sandbanku so nam čeljusti kar popadale. Čisto sami z eno marelo za senco in kosilo v košari. Začelo se je tekanje po pesku in skakanje v vodo. Okrog in okrog je bil lep koralni grebe za snorklanje, voda pa kristalnaa in topla. Uživali, pili, jedli, plavali in to ponavljali še nekaj ur. Za kosilo so pripravili tunine sendviče – ki so bili uau (verjetno zaradi lokacije):). Lena je lovila galebe, a ji nenako ni uspelo. Popoldne smo se vrnili na naš otok in se odpravili zopet na plažo, po poti kupili sladoled in sadje ter pričakali večer ob vodi. Za večerjo pa v isto restavaracijo na tikka masalo:) Lena je praktično vsak večer jedla pekočo paradižnikovo juho.

Kljub temu, da smo si za Maldive vzeli kar precej časa, so dnevi minevali prehitro. Organizacija prevoza do naslednjega otočka je bila malo triki. Zaradi ramadana in pa tudi covida ni bilo opcije prevoza z nekimi lokalnimi čolni, zato smo morali najti neko privatno opcijo. Spomnili smo se na gospoda s katerim smo šli na sandbank in nam je ponudil kar ok ceno. Smo pa še dobili eno potnico, ki smo ji častili prevoz. Niti zahvalila se ni. Ker je bil manjši čoln in valovito morje lahko ugibate kako moker sem bil. Otko Ukulhas se je risal v daljavi in nekako me na prvi pogled ni prepričal. Ko smo se izkrcali smo šli do simpatičnega hotelčka (sicer ne tako simpatičen kot na prejšnjem otoku) . Očitno je tukaj deževalo pred nekaj urami in so bile ceste kar težko prehodne. Prvih nekaj ur sem imel mešane občutke, a ko se je prikazalo sonce je otok zažarel v pravih barvah. Dolga plaža, kristalno morje in bujno rastje je tisto kar smo pričakovali in tudi dobili. Ob celotni obali je se razteza kar soliden koralni greben, tako da smo si takoj nadeli maske in hop v vodo. Tudi precej večjih rib se je približalu grebenu, vključno z manjšimi morskimi psi. Lena in Rajka nista bile čisto navdušene nad tem podatkom:) Popoldan je minil pretežno v in ob vodi. Sprehajanje ob obalnem pasu preraščenem z nekakšimi ovijalkami je malo spominjal na avatarja. Je pa otok imel polno manjših trgovinic in nakup sladoledov je bil glavna aktivnost. Zvečer smo se podali v bližnjo restavracijo kamor smo se nato vračali vsak dan. Nora hrana in super cene. Še danes sanjam najboljšo tikka masalo ever.

Lokalni otok kot je Thoddoo razpolaga tudi s potapljaskim centrom, katerega delovanje v času ramadana je precej okrnjeno. Več dni sem poskušal stopiti v stik z lastnikom edinega delujočega centra, kar mi je četrti dan tudi uspelo. Lastnik je seveda Rus, ki jih na Maldivih ne manjka. Zmenil sem se za dva potopa, ki sem ju opravil dve zaporedni jutri. Popoldanski potopi so bili zaradi ramadana odpovedani. K sreči so koralni grebeni v neposredni bližini otoka, tako, da smo hitro prispeli na točko potopa. Navodila potopa so bila seveda v ruščini. Seveda sem kimal kot, da vse vem. Na prvem grebenu smo skoraj dosegli globino 30 m, korale solidno ohranjene in kar nekaj ogromnih rib, vključno s številnimi želvami. Vidljivost je bila solidna, ne pa najboljša. A sem bil vesel, da sem potopa opravil odlično, kot da ne bi minili skoraj dve leti od zadnjega. Super zadovoljen sem se odpravil nazaj do apartmaja in smo se napotili na zahodno plažo, kjer sva z Leno trenirala snorklanje. Obvezen nakup lubenice in sladoleda. Kolesa s katerimi smo se vozili so bila pravo umetniško delo -na vsakem je nekaj manjkalo ):. Seveda ne smem pozabiti na številne molitve, ki so odmevale iz ogromne mošeje – vstajanje ob zgodnji uri je bilo zagotovljeno.

Zopet smo se zbudili v sončno jutro. Naša namestitev je imela samo neka sobic in prijetno teraso, kjer smo vsak dan uživali v mojstrovinah kuharja. Že zajtrki so bili na nivoju, kot jih nismo pričakovali, večerja pa že prava mojstrovina. Za današnji dan smo se odločili, da gremo na sandbank v bližino otoka Rashdoo, ki slovi kot potapljaška meka. Zaradi covida smo imeli čoln in voznika samo za sebe. Opremljeni s snorkel opremo smo se po kaki uri vožnje približevali sandbanku. Odtenki modre in belina peska sta bile neverjetni in za piko na i smo bili popolnoma sami. Takoj sem vzel drona iz torbe in zaokrožil nas otokom. Na južni strani otoka je bil fantastičen koralni greben, kjer smo vsi trije snorklali nekaj ur. Kot v pravljici! V zavetju nekaj drevesc smo opravili tudi odlično kosilo, ki so nam ga pripravili na čolnu. Lena sploh ni hotela iz tople vode, ker je vse skupaj zgledalo kot najlepši bazen na svetu. Če bi se še kdaj vrnili na Maldive, bi želeli obiskati še več sandbankov, saj je to čisto druga dimezija doživetja. Popoldne smo se vrnili na Thoddoo in se s kolesi napotili na zahodno plažo, kupili sadje in uživali do sončnega zahoda.

Že včeraj smo raziskali otoček na kratko in se malo orientirali ter naredili okviren plan. Pomembno je, da veš  katero plažo obiskati zjutraj in dopoldne, zaradi plimovanja. Otok razpolaga z dvema bikini plažama (javnima), ki sta izredno lepi in večinoma prazni. Zahodna ima zelo lepo ohranjen koralni greben, kjer brez težav plavaš tudi z želvami. Po otoku smo se  vozili s kolesi, ki smo jih dobili brezplačno ob rezervaciji sobe. Na kosilo smo se ponavadi odpravili v manjšo restavracijo nekaj minut od plaže, kjer si dobil praktično vse. Vse razen alkohola seveda, tega tukaj ni. Že sama vožnja s kolesi je pravi spektakel, saj se voziš med drevoredom palm in med ogromnimi nasadi lubenic in papaje. Občutek je kot, da bi se vozil po botaničnem vrtu. Nekako smo uspeli locirati dve manjši trgovinici (glavno, da je bil sladoled). Nekajkrat se mi je zdelo da sem našel pivo v hladilniku, a žal brezalkoholno:) Najboljša stvar pa stojnice svežega sadja ob plaži, kjer je bilo vse kar si hotel. Če si želel prevoziti otok s kolesom po dolžini si rabil kakih 20 minut. Vreme pa bombastično!

Nepregledna množica otokov – zdaj se pa odloči kam!! Kar nekaj časa sem se odločal katere otoke izbrati. Ker nismo ljubitelji resortov smo se odločili za obisk večih lokalnih otočkov. Ob pristanku v Maleju smo se s čolnom napotili do Otočka Thoddoo. Otok, ki je v bistvu edini kjer gojijo sadje lokalno in oskrbujejo ostale otoke. Že prvi stik nam je dal vedeti, da je otok prava oaza rastja in rajskih plaž.Sprehod po ulicah je prava predstava, saj rože visijo iz vsakega kotička. Otok premore nekaj manjših restavracij in manjših trgovinic. Namestive so ravno take kot jih obožujemo (butične in urejene). Že prvi sprehod na plažo je dal vedeti da smo se odločili pravilno. Japonke, majčka in kopalke so vse kar bomo potrebovali v naslednjih dneh.

Situacija s covidom se je v marcu nekoliko izboljšala, cepljenje se je začelo in odločili smo se kupiti karte za Maldive. K sreči smo našli direktni let iz Dunaja, kar olajša potovanje, če bi prišlo do zaostritve situacije. Malo po nakupu se je situacija v Sloveniji zelo poslabšala in večina držav je postala rdečih in s tem so prišle nove zaostritve (tudi prepoved turističnih potovanj). K sreči so kaka dva tedna pred našim odhodom to odpravili, a dodatno zaostrili vrnitev domov (dodatni PCR na Dunaju ob predhodnem opravljenem na Maldivih. Zopet do zadnjega trenutka nismo vedeli kako bo z rezultati testa, saj cepivo vsaj za nas še ni bilo na voljo.Tri dni pred odhodom smo šli v ZD na test in nestrpno pričakovali rezultate, ki so k sreči bili negativni. Pred odhodom je bilo potrebno izpolniti še nekaj obrazcev in pripraviti kar  nekaj dokumentacije. Dodatne komplikacije so povzročala zavarovanja za morebitno karanteno, tako da smo se na pot odpravili s kar dvema. Na dunajskem letališču smo se brez težav vkrcali na letalo ter za naslednjih 10 ur nataknili FFP2 maske ter odleteli direktno v Male. Ko smo izstopili iz terminala je bilo veselje ogromno, saj nam je kljub strogim zahtevam uspelo vstopiti v državo.