Ohranjevalniki zaslona iz Bora Bore so zlati standard na računalnikih. Predvsem pogledi iz letala so tisti, ki so prebujali našo domišljijo doma. Ko smo se vkrcavali na letalo, še sami nismo mogli verjeti, da zares gremo. A pogledi, ki so se risali iz okna, so samo potrjevali, da smo resnično tam. Na sredini oceana, daleč od doma, se iz vode dviga zeleno gorovje, obdano z verižicami atolov, ki jih obliva voda turkiznih odtenkov. Ja, turkiznih odtenkov! Čeljusti so nam kar popadale. Že vožnja iz otočka, kjer je letališče, je balzam za oči. Taka belina in modrina, da še fotoparat ni mogel fokusirati, saj je mislil, da ni ničesar pred njim. Namestili smo se pri domačinih, kjer nas je navduševalo pet psov in kopica otrok. Takoj smo se podali na najlepšo plažo otoka in se zopet čudili barvam in naravi. Lena je neskončno uživala z masko za potapljanje, občasno pa so ji težavo delale meterske mante, ki jih je v teh vodah veliko. Cene tukaj so nižje, kot smo pričakovali – veliko nižje. Trgovine kot pri nas, v manjših snack barih ali tovornjakih pa stanejo okusni obroki med 5 in 10 eur. Edina dražja stvar so taksi prevozi, a še vedno v mejah obvladljivega. Tudi na Bora Bori je turizem še v povojih. To nam je seveda všeč!
