Category: Japan – Blog

Naj za zaključek napišem še par opažanj o Japonski. Košev skoraj nikjer, a tudi smeti ne. Nikjer ne slišiš hupanja, niti v prestolnici! Hrana odlična, izbira velika, cene enake ali nižje kot pri nas. Ljudje prijazni in neverjetno ustrežljivi. Nikjer ne vidiš prerivanja ali vpitja. Vse poteka v urejenem zaporedju in tega se hitro navadiš. Japonska ima prečudovito naravo in odlično klimo. Dnevne temperature so nihale med 18 in 24 stopinjami. Japonsko priporočamo vsem in tudi mi se bomo zagotovo še vrnili! Japonska, hvala ti!

Brez pretiravanja ena najboljših svetovnih prestolnic, kar smo jih videli. Vrhunsko urejeni številni parki in kar je najbolj zanimivo, izjemno čist zrak. Tokyo ima vse kar si človek sploh lahko želi, če seveda želi živeti v velikem mestu. Javni prevozi, čistoča in prijaznost vedno nasmejanih japoncev samo dopolnjujejo že tako pozitivne vtise o Japonski. Če se naveličaš prestolnice, pa ti hitri vlaki omogočajo skok na podeželje v vsakem trenutku.
Ponovno 12 points!

Rana ura, zlata ura. Mi pa že na najbolj znani riblji tržnici na svetu. Prvovrsten  svež sushi izpod rok najboljših mojstrov. Top shit!

Kljub slabi vremenski napovedi za predel okrog gore Fuji smo se odločili za tri ure dolgo pot z avtobusom. Ob prihodu je bilo popolnoma oblačno in niti to nam ni vzelo volje za naš zastavljen načrt. Izposodili smo si kolesa in se odpravili okrog jezera Kawaguchiko, ki leži v bližini gore Fuji. Kljub temu, da Fujija nismo videli v celoti smo veseli,  da nam je občasno sonce odkrivalo vsaj njegov vrh, ki se je z jesenskimi barvami okolice jezera zlil v popolno celoto. Kolesarjenje okrog jezera s popolnoma razpoloženo triletno hčerkico spada med vrhunce potovanja po Japonski.

Po vrnitvi iz Nagana smo šli na potep do hondinega centra, kjer je možno srečati najbolj znanega robota na svetu Asima. Lena ga je med predstavo seveda požirala z očmi, tudi midva sva naredila kak požirek:) Res neverjetno kaj zmore.
Proti večeru pa še v 45 nadstropje na ogled panorame mesta. Moramo priznati, da je panorama nekje ob boku New Yorku.

Že zelo zgodaj smo se odpravili v Nagano kjer so 1998 potekale zimske olimpijske igre. Za Nagano smo se odločili,  ker je najboljše izhodišče za ogled opic, ki se namakajo v vročih vrelcih. A žal že nekaj dni opic ni bilo na spregled, tako da smo ostali prikrajšani za tako željen ogled. Vseeno pa smo raziskali simpatičen Nagano in se vrnili v Tokio.

Pa smo prispeli še v prestolnico. Kot se za 13 milijonsko mesto spodobi je tudi tukaj vse veliko. Sprehodili smo se do predela Shibuja, ki je znano po svojem ogromnem križišču in kipu psa Hatchika. Za konec pa se predel Akihabara ali bolj znano kot elektronsko mesto. Razen določenih posebnosti so obiskani predeli podobni ostalim megalomanskim prestolnicam po svetu. Je pa res, da smo danes obiskali le delček ogromnega mesta.

V Takayami smo si privoščili tudi spanje v tipičnem japonskem hotelu, ki razpolaga s termalnimi bazenčki.
Namakanje v bazenu sta si privoščila le Lena in Rajka, saj je s tetovažo prepovedan vstop.

Takayama je prav simpatično mestece znano predvsem po odlično ohranjenem starem delu mesta ter ponudbi govedine Hida. Ker vzreja goveda zahteva posebne prijeme je tudi cena temu primerna. Lahko pa rečemo da ima stari del mesta tukaj še nekaj več, kot tisti videni v prej obiskanih večjih mestih. Danes pa spimo v čisto pravem Ryokanu.

Takoj ko smo prispeli v Takayamo smo se s prvim busom odpeljali do gorske vasice Shirakawago. S slamo krite hiške so še posebej izstopale ob kričečih jesenskih barvah dreves. Ugotovil sem še,  da je sushi za zajtrk čisto primerna zadeva.

V nadaljevanju dneva pa še ogled slovite ribje tržnice. Ker Kanazawa slovi kot samurajsko mesto je bil nujen tudi ogled samurajske hiše in spoznavanje njihovega življenja. Predel z gejšami je izredno lepo urejen, a žal popoldanska izmena še ni začela s svojo dejavnostjo – tako da tokrat nismo imeli take sreče kot v Kjotu. Na koncu dneva smo se podružili tudi s pasmo Akita, znano predvsem po filmu Hatchiko. Kanazawa – 12 points.

Kanazawa je tako simpatično mestece, da bi kar ostali tukaj. Sanjski vrtovi, mogočen japonski grad, gejše, ogromna ribja tržnica..Vsak dan znova ugotavljamo, da bi se na Japonskem dalo lepo živeti.

Za posladek pa še ogled zlatega templja na obrobju Kjota. Takoj ko smo ga zagledali je sledil wow efekt. Že skoraj kičasto.