Category: Myanmar & Thailand – Blog

Zadnji dan smo preživeli v sončnem Chiang Mai-ju in poskušali vzeti sonce, hrano in samo mestece malo na zalogo. Lena si bo zapomnila mestece po prvem izgubljenem zobku in verjamem še po čem. Občutek imamo, da se bomo še vrnili. Tajska je še vedno prijazna, eksotična in lepa. Težko rečem, da se je v 14- ih letih kaj hudo spremenilo. Vsa to opisovanje Tajske kot turistično preoblegane in spremenjene so iz trte zvite. Seveda destinacije kot Phuket in podobno ne spadajo na pozitivno stran zgodbe, a še vedno je veliko pristnega in izjemnega za videti v teh koncih. Tudi mi se bomo še vračali.

V Chiang Mai-u je tudi vroče! Zjutraj smo najeli kolesa in odkrivali številne ulice in parke posejane po mestu. Mesto bi po naši oceni bilo zelo prijetno za življenje. Ima tisto nekaj kar najdeš redko kje.Odpravili smo se tudi na slovito nedeljsko tržnico, za katero smo mislili, da je pač še ena kaotična tržnica z dvomljivimi vonjavami. A tokrat so nam čeljusti popadale. Tako velike in kvalitetno urejene še nismo videli. Stojnice s hrano so izgledale kot butične restavracije in tudi ostala ponudba noro unikatna in prezentirana na visokem nivoju. Če boste kdaj v Chiang Maiju je nujno obisk planirati čez nedeljo. Verjemite nam, da tega nočete zamuditi!

Chiang Mai kot kulinarična prestolnica Tajske skoraj nujno zahteva obisk kuharske šole. Zgodaj zjutraj smo se odpravili na tržnico kjer smo spoznali vse kar raste iz zemlje na teh koncih in se nato zapodili vsak za svoj wok. Super organiziran tečaj, kjer res spoznaš veliko postopkov in trikov kako to narediti doma.

Če greš na sever bi ti moralo biti jasno da ne bo vročine. No..nam ni bilo jasno..Temperature so okrog slabih 20 stopinj, a še vedno vztrajamo v japonkah. Danes smo dan preživeli v Chiang Raiju in si ogledali svetovno znane impresivne templje. Najlepši je definitivno beli tempelj, ki izgleda woow. Ker je Lena že v Burmi požirala pleme dolgovratk, smo jih šli pogledat tudi tukaj. Zanimivo da Lena vedno hoče pogledati notranjost templjev, če ravno bi midva kakega preskočila:)

Od skrajnega juga Tajske smo prispeli na sever v Chiang Mai. Tukaj sva se z Rajko potepala daljnega leta 2004, a takrat sva večino časa preživela v okolici na trekingih. Mesto je je res krasno, s polno butičnimi lokalčki in slovi kot prestolnica kulinarike Tajske. Znotraj obzidja je precej ogromnih templjev, ki dodatno popestrijo že tako pisano mestece. Rajka se je nazadnje tako navdušila nad kakim mestom v Ubudu na Baliju. V naslednjih dneh se bomo udeležili tudi konkretnega kuharskega tečaja. So pa cene v primerjavi z otočki na jugu precej nižje ( 50%!).

Po dosedaj videnem na Tajskem, lahko še enkrat potrdimo da nacionalni park Tarutao ponuja največ tropske lepote. V to druščino lahko prištejemo še Phi Phi in Koh Tao. Če k temu dodam še bombastičen podvodni svet, človek tukaj najde vse kar si želi. Kljub temu, da je otok majhen, dnevi minevajo prehitro. Brez težav bi tukaj ostali tudi več tednov. Veliko ljudi reče, da ima tri dni plaže čez glavo, a poanta ni v plaži. Če izkoristiš vse kar ti ponuja narava tukaj, se tudi mesec dni zdi prekratek.

Naši dnevi minevajo prehitro. Po zajtrku se odpravim na potop, kjer uživam v res prekrasnem podvodnem svetu v zavetju nacionalnega parka. To, da sem se začel potapljati je bila ena najboljših popotniških odločitev. Šele tako v celoti dojameš, kaj posamezno otočje ponuja. Mir, breztežnost in predvsem dogodivščina ta preslikata na povsem drug planet. Lena in Rajka dnevno obiskujeta vaško šolo, nato se s kajaki odpravimo do bližnjih otočkov in opazujemo življenje pod in nad vodo. Najeli smo tudi čoln in se odpravili do bolj oddaljenih otočkov in skritih plaž, ki so oddaljeno uro do uro in pol vožnje. Večina otočkov je gosto poraslih z res lepimi plažami in koralnimi grebeni. Morska in ostala azijska hrana pa krasno dopolnjuje naša doživetja.

Zdaj smo pa na morju:) Že pred štirimi leti, ko smo bili prvič tukaj smo se odločili, da se vrnemo. Od takrat se je spremenilo kar nekaj stvari. Walking street z restavracijami je postal prevelik in preveč podoben ostalim turističnim ulicam na Tajskem. K sreči je preostali del otoka ostal praktično enak. Še vedno hodimo skozi vasice polne otrok, hišice so še vedno zmetane skupaj iz pločevine in lesa in morska hrana je še vedno top. Bele plaže, kristalno modra in topla voda, številne palme in čudovit podvodni svet je enako impresiven kot ob našem zadnjem obisku. Dokler bo le ena ulica deležna hitrega turističnega razvoja se bomo z veseljem vračali sem.

Od Mandalaya smo se poslovili v soncu. Še zadnjič smo pokukali v življenja ljudi v Myanmaru in uživali na polno do konca.
Navdušeni nad ljudmi, ki so nam namenjali samo nasmehe ( in to pristne). Niti enkrat niso ničesar vsiljevali ali zahtevali denar. Res je, da je turizem še zelo v povojih a občutek imam, da te ljudi niti denar ne bo preveč pokvaril. Za azijsko državo v razvoju je Myanmar neverjetno čista dežela, kar se odraža tudi v hotelih in uličnih restavracijah. Hrana je nebeška in lahko rečeno, da nikjer v aziji nismo tako dobro jedli. Kombinacija začimb in sestavin je neverjetna. Obisk Myanmara svetujemo vsakomur in smo prepričani, da se bo poslovil od države s podobnimi občutki.

Vstanemo v hudo deževno jutro, ki nam ni vlivalo pretiranega upanja na izboljšanje. Najbolj željen oglede lesenega mostu U-Bein se nam je izmikal. A smo se vseeno odločili in se po kosilu odpravili do jezera kjer stoji. Oblaki so se začeli postopoma umikati soncu, ki nam je vsem narisalo širok nasmeh na obraz. Pri mostu smo preživeli nekaj ur in iz čolna opazovali igro sonca s 1.2 km dolgim tikovim mostom, ki tukaj stoji več kot 150 let. Opazovanje menihov kako prečkajo most je res doživetje, ki bo ostalo zapisano globoko v našem spominu.

Za soncem se vedno vlije dež:) Od Bagana smo se poslovili zgodaj zjutraj in se v dežju odpravili na ladjo, ki nas je popeljala po reki Irawadi do Mandalaya. Enajst ur plovbe od koder smo opazovali številne pagode in življenje ob reki, preden smo prispeli do slovitega Mandalaya. Kljub deževnemu prihodu smo upali, da nas bo Mandalay počastil s soncem v prihodnjih dneh.

V Baganu je nujno da najameš e-skuter in se izgubljaš med pagodami. Nekaj čez 2000 pagod predstavlja velik zalogaj. Neslišna vožnja po zaprašenih poteh med templji, kjer se odločaš za smer na pamet in se prebijaš med čredami koz in krav je top shit! Počutiš se nekako tako, kot če bi se preslikal v drug čas in tam obstal.

Ob peti uri zjutraj smo s nočnim avtobusom prispeli v Bagan in se še v trdi temi med prvimi obiskovalci povzpeli na tempelj od koder smo opazovali vzhajanje sonca ob 2000 templjih pravljičnega Bagana. Vzhajanje sonca je precej impresivnejše od zahajanja. Sike, ki se izrisujejo pred tabo so zares dih jemajoče.

Nyaungshwe je mestece ob jezeru Inle, kjer tudi prebivamo. Krasno, zaprašeno in neverjetno prijazno. Je eno izmed tistih mestec, kjer se z veseljem izgubljaš v skritih ulicah in odkrivaš tisto pravo lokalno življenje. Kamorkoli smo se odpravili nas je pričakal neverjetno pristen nasmeh in topel sprejem. Mestece nam je super všeč. Že dolgo nismo videli toliko zadovoljnih in srečnih ljudi.