Category: Around The World – Blog

29 Jul

Okrog sveta – zadnje dejanje

Veseli smo, da nam je pot okrog sveta uspela brez najmanjših težav. Odgovoriti na vprašanje “Kako je bilo?” je tudi tokrat zelo težko, ker se še praktično nikoli nismo vrnili s poti, da ne bi bili navdušeni. Potovanje nam je samo dodatno potrdilo, da nas na ta način preživeti skupni čas najbolj osrečuje, in bodo zato potovanja še naprej osrednja nit našega življenja.

28 Jul

Madrid v sedmih urah

V center mesta smo se odpravili, ker smo imeli kar nekaj časa do našega zadnjega leta. Z vlakom smo se zapeljali do središča in opravili nekaj ogledov številnih trgov in ostalih znamenitosti. Na koncu smo se zasidrali v Tapas baru in naročili trikrat preveč hrane, ker smo si meni razlagali pač po svoje. 🙂 Obljubili smo, da nas bo Madrid še kdaj videl.

 

28 Jul

Santiago de Chile

Zbudili smo se v sončno jutro in začeli odkrivati top stvari v mestu. A tokrat smo vse počeli zelo počasi, saj kakšnih večji načrtov nismo imeli. Želeli smo predvsem lenariti, posedati in uživati v kulinariki. To nam je najbolje uspelo v predelu Bellavista, kjer so številne restavracije in drugi lokali, porisani z grafiti. Na soncu smo obujali spomine in bili veseli, da sedimu tukaj zdravi in brez kakršnih koli slabih pripetljajev na poti. Čez dva dni se odpravljamo proti Evropi (Madrid), kjer nas čaka poldnevni potep po mestu. Se že veselimo!

28 Jul

Še zadnji dan v popku

Preživljamo še zadnji dan na najbolj mističnem in drugačnem otoku, kar smo jih obiskali. Na drugem koncu sveta sedimo ob Moajih, opazujemo konje, pijemo pivo … Kaj naj rečemo? Uresničili smo eno izmed naših največjih popotniških želja. Popoldne se bomo poslovili od otoka in poleteli proti Santiagu de Chile.

 

28 Jul

Naprej okrog popka

Ob zajtrku opazujemo konje, ki hodijo mimo naše hiške. In da ne pridejo ravno v našo sobo, poskrbijo trije psi in dva mačka. Ob obali je polno lepih kavarnic in restavracij, od koder lahko opazuješ številne surferje, ki jahajo ogromno valove med številni čermi. Ta dan smo namenili obisku muzeja in preostalih najdišč. Muzej je lep uvod v razumevanje vsega, kar vidiš na otoku. Še vedno pa so Moaiji in ljudstvo Rapa Nui zaviti v misterioznost, saj točnih razlag zakaj in kako so postavljali kipe še vedno ni. Odpravili smo se do vulkana, od koder izvirajo vsi Moa-ji. Ko hodiš po pobočju delno končanih kipov, ti postane jasno, kakšen podvig je bil to za prebivalce. Nekateri kipi tehtajo tudi do 100 ton in merijo čez 20 metrov! Zvečer smo opazovali krasen sončni zahod, v ospredju katerega so bili Moai. Veličastno!

 

 

28 Jul

Popek sveta

Otok imenujejo tudi popek sveta, ker je od naslednjega poseljenega otoka oddaljen kar 2000 km. Vreme tukaj se speminja na deset minut. Po zajtrku smo začeli odkrivati otok z napol delujočim avtom. 🙂 Na otoku je okrog 8000 prebivalcev, ki živijo od turizma in poljedelstva. Cene pričakovano visoke, saj je praktično potrebno vse pripeljati sem. Otok je relativno majhen, saj meri najdaljša diagonala okrog 25 km. Vožnja med posameznimi najdišči je prekrasna. Zelena pokrajina, polna prosto živečih konjev, je obdana z mogočnimi klifi in vulkanskimi kraterji. Spreminjajoče vreme daje Moaijem še dodatno mističnost, ko jih opazuješ od blizu. Ta dan smo obiskali več kot polovico najdišč in obiskali tudi edino plažo Anakeno, kjer so številne palme in lepo ohranjeno Moaiji. Nekako se zdi, da ta plaža ne spada sem.

 

 

28 Jul

Rapa Nui ali Easter Island

Celotna pot okrog sveta je do sedaj imela že veliko vrhuncev in kar ni jim konca. 🙂 Velikonočni otok je bil dolga leta visoko na spisku naših najbolj norih želja. In zdaj smo jo uresničili! V sončnem vremenu smo pristali na najbolj oddaljenem in poseljenem otoku na svetu. Lastnica apartmaja nas je pričakala z venci cvetja ter nas odpeljala v našo hiško na obrobju mesta. Najeli smo tudi avto in se že prvi dan napotili na južni del otoka, kjer smo občudovali mogočen vulkanski krater in prva bivališča ljudstva Rapa Nui.

27 Jul

Polinezija v nekaj stavkih

Večino opažanj smo strnili v prejšnjih zapisih, a mogoče čisto na kratko še nekaj besed. Francoska Polinezija je popolnoma drugačna od ostalih tropskih otokov, ki smo jih obiskovali do sedaj. Nepredstavljivo lepa in pristna je. Za popolno predstavo jo je potrebno obiskati. V preteklih letih sem se večkrat spraševal, če se splača, saj je vendar lepih otokov po svetu ogromno in so cenejši. Vendar ni nič primerljivo s tem otočjem in vsak porabljen evro se krepko obrestuje. Mi se bomo sigurno vrnili in obiskali še druge otoke v tem delu sveta, saj smo tukaj preživeli zares sanjske trenutke.

26 Jul

Maupiti – Tahiti in naprej

Danes popoldne nas je čakal let na Tahiti, vendar nismo bili prepričani, če nam bo uspelo. Dan prej so odpovedali lete zaradi vetra in dežja in tudi danes je bila velika verjetnost odpovedi. Kljub temu, da je bil sončen dan, se vreme lahko spremeni v nekaj minutah. Problem je bil ta, da nas naslednji dan čaka polet na Velikonočni otok, in če ga zamudimo, je naslednji šele čez teden dni. Da sploh ne omenjam, kolikšni bi bili stroški novih letalskih kart. A na srečo je letalo uspelo pristati na kratki letalski stezi na robu motuja. Konkretno smo si oddahnili. Polet proti Tahitiju nas je vodil mimo vseh ostalih otokov. Pogledi iz letala so resnično dih jemajoči.

 

25 Jul

Razgled za milijon dolarjev

Kljub obilnemu dežju ponoči, sem se odločil za pohod na vrh Maupitija. Sonce se je počasi budilo, jaz se pa peš odpavljam do mesta, ki je izhodišče vzpona. Zopet tisto pravo popotniško jutro, ko se sprehajaš mimo dišečega drevja in pozdravljaš domačine, kot da bi bil tam že nekaj mesecev. Vzpon je bil vsaj dvakrat težji, kot sem pričakoval – mokro podrastje in drseče skala so terjale svoj davek. Zadnji del vzpona pa se praktično vlečeš po vrveh, ker so skale prestrme in nimajo oprijema. Vendar ko stopiš na vrh hriba, je vse poplačano. Eden najbolj impresivnih razgledov, kar jih pomnim. In ko se zaveš, kje na zemlji stojiš, so občutki nepopisni. Med vrnitvijo sem se ustavil še v idilični cerkvici ob morju, kjer so domačini prepevali cerkvene pesmi s polinezijskim pridihom. Sanjsko! Nato smo se vsi trije podali na plažo, kjer sta nas ves popoldan preganjala dež in sonce. Zopet je bilo na sporedu kosilo pri teti v kolibi, s pogledom na noro laguno. Na otoku se zares počutimo, kot da smo odmaknjeni od celega sveta in uživamo v popolnosti.

23 Jul

Iz oči v oči z orjaškimi Mantami

Sedim na majhnem čolnu s šestimi potapljači in smo na poti do lagune v okolici motujev, ki obdajajo Maupiti. Pričakujemo srečanje z mantami. Potopimo se na globino dvanajstih metrov in mirno pričakujemo mante. Sam sem pričakoval manjše reye, ki smo jih videvali v plitvinah na vsakem otočku. A ko zagledam štiri meterske velikane, mi ni bilo vseeno, vendar kmalu spoznam, da kljub temu, da so 10 cm nad mano, niso nevarne. Pod vodo smo bili kar 85 minut in bili priča spektaklu, ki ga ne bom pozabil nikoli!

 

21 Jul

Maupiti is pretty

Nastanjeni smo v hiški ob morju, a do tiste rajske plaže imamo 25 minut hoje čez hrib. Na tako pot do plaže bi se odpravljali neštetokrat na dan. Vsak domačin ti podari pozdrav in nasmeh. Drevesa, polna mangov, papaje, limet in še marsičesa, te spremljajo do lagune, kjer je voda turkizno bela, pogled pa sanjski. Na plaži smo praktično sami. V leseni, razpadajoči utici starejša teta peče ribe in hladi pivo. Mi bi kar ostali!

20 Jul

Pot proti otočku, ki je ostal zvest tradiciji

Pot smo nadeljevali proti Raitei, ki je nekakšno upravno središče. Nekaj ur smo preživeli v glavnem mestu in nato poleteli proti najbolj “divjemu” otoku – Maupiti. Iz vrha pravljičen otok, obdan s turkiznimi lagunami, v notranjosti pa gosto prepreden z najbolj eksotičnim sadjem in zelišči. Prebivalci so že pred leti z referendumom zavrnili prihode hotelskih verig in ostali zvesti najemom svojih hiš popotnikom. Na otoku živi 1500 prebivalcev, imajo dve trgovini brez stalnega odpiralnega časa, eno cerkev ter tri snack bare. Otok iz sanj.

19 Jul

Slovo od Bora Bore

Na otoku smo ostali tri dni in bi z veseljem še podaljšali. Kljub vsemu pompu po svetovnih medijih, je otok zelo prvinski in pristen. Vsak, ki plača pregrešno drago bivanje v Sofitelih, Hiltonih itd., si je sam kriv. Nikoli ne bo doživel kombinacije norih turkiznih lagun z lokalnim otoškim življenjem, ki je bistvo tega bisera sredi Pacifika.