Category: Seychelles – Blog

Zgodaj zjutraj smo se s hitrim čolnom odpravili čez Praslin do največjega otoka Mahe, od koder smo poleteli domov. V pristanišču smo prevzeli naš avto in se odpravil raziskovat otok. Rastje je tudi tukaj res fascinantno, opazna je pa nekoliko večja gneča, saj je otok med drugim upravno središče Sejšelov. Kljub temu pa je otok res lep in ponuja nekaj čudovitih plaž, kjer dobiš vsaj približen občutek, kakšne bi naj bile plaže na Praslinu in La Digueu. Ustavili smo se tudi na plantaži čaja ter v destilarni ruma Takamaka, kjer smo degustirali ponujeno. Kar precej časa smo preživeli v toplem morju in na plaži, kljub temu, da smo vedeli, da nas pred poletom ne bo čakal tuš. Zadnje ure smo preživeli v glavnem mestu Victorija in pozno ponoči odleteli proti Benetkam.

Na La Digueu smo preživeli ene izmed najlepših otoških dni do sedaj in se bomo zagotovo še vrnili. Otok ima praktično vse, kar rabiš za odklop; poleg tega je pa še izjemno pristen. Ko bodo poceni karte zopet na voljo, ne bomo oklevali niti sekunde. 🙂

Vsak nov dan se je začel z modrim nebom in žgočim soncem. Sadje in jajca za zatrk in potem spet na kolo. Vse te barve, ki smo jim priča ob vsakodnevme potepanju, nam bodo še dolgo ostale v spominu. Plaže, ki so praktično prazne in divje, otoški ritem in samo dejstvo, da smo v raju, poplača vsak zapravljen euro in dolgo pot. Komarjev praktično ne vidimo, temperature do 30 stopinj celzija, pivo vedno ohlajeno in sok vedno sveže iztisnjen. Zanimivo pa je še to, da toliko neptopirjev nismo videli še nikjer. Čisto možno je, da ima Batman tukaj svojo votlino. 🙂

Danes smo se odločili, da obiščemo bolj oddaljene plaže. S kolesi smo se podali skozi gosto rastje in kar nekaj lepih klancev. Menjalnik v najvišji prestavi (in živiš v prepričanju, da manjalnik ne dela) je zadevo še popestril. A trud je bil poplačan, ko zagledamo po našem mnenju najlepšo plažo na La Digueu – Grand Anse. Dolga bela peščena plaža, katero na koncu zaključujejo skrbno “zložene skale”. Ravno ob skalah so najlepša zavetja pred močnim soncem. Tekanje po plaži, metanje v valove in uživanje so bile naše glavne aktivnosti. Na poti nazaj smo se ustavili v ličnem Take Awayu, kjer smo srkali sveže iztisnjen ananasov sok in se še vedno čudili bogatemu rastju. Popoldne je sledilo potepanje po ostalih manjših plažicah z obveznim kokosovim sladoledom.

S tem stavkom je dan začela Lena. Sicer ne vem, kje ga je slišala, a je bil stavek idealen za začetek novega dne. Opravili smo zajtrk in se s kolesi odpravili odkrivat plaže in otok. Anse Source d’Argent  je verjetno najbolj znana plaža na svetu in to tudi z razlogom. Že sama pot do tja je spektakularna. Ogromne skale, mimo katerih se sprehaješ, so kot iz filmov – resnično nekaj posebnega in unikatnega. Na plažah praktično ni nobenih lokalčkov, razen ponudbe kakšnih svežih sokov, ki jih prodajajo domačini. Če prideš dovolj zgodaj, se počutiš kot brodolomec. Za kosilo smo skočili na kolesa in se odpravili do Take Away gostilnice in se tam najedli. Nato je sledil napad na kokosov sladoled in premik do drugih plaž. Take dneve bomo sanjali še dolgo časa!

Sonce nas boža še naprej. Zjutraj smo v pristanišču oddali avto in se odpravil s hitrim čolnom na 15 minut oddaljeni otok La Digue. Otok naj bi bil najlepši na Sejšelih, kar je bil dovolj dober razlog za obisk. 🙂 Že takoj, ko smo zapustili čoln, smo videli, da je tukaj tisti pravi otoški filing. Barvne hišice, mimo katerih drvijo pisana kolesa, in otoško razpoloženi domačini, ki nosijo prenosne zvočnike kot modni dodatek. Palme se nagibajo čez cesto, v ozadju pa turkizno morje z ogromnimi skalami. Že takoj smo vedeli, da nam bo tukaj zelo všeč.

Današnji dan smo namenili predvsem uživanju na plažah in vožnji do skritih kotičkov otoka. Obiskali smo Anse Lazio, kot najbolj znano na otočku, ter ostale različice “Anse”. 🙂 Ko se s hitostjo 40 km/h voziš po cestah, kjer se goste palme nagibajo čez vozišče, in opazuješ domačine, kako ponujajo sveže tropsko sadje, se zaveš, da si nekje, kjer se res lahko samo odklopiš in uživaš.

Sonce je popolnoma prevzelo prevlado in veseli smo, da je tako. Danes smo se s čolnom odpravili na izlet na sosednje otočke. Na čolnu smo bili sami, tako da smo imeli praktično privatni izlet. Že prihod na plažo, kjer živijo največje želve na svetu, je bil spektakularen. Nato smo se peš odpravili čez otok na drugo skrito plažo. Pot čez mangrove je bila na momente celo malo strašljiva. Lena si bo za celo življenje zapomnila srečanje s stoterimi ogromnimi raki na poti. Ko smo se prebili čez mangrove, nas je pričakala zares lepa plaža, kjer smo uživali tisti dopoldan. Ko smo se vrnili na plažo z želvami, nas je pričakal the best obrok na potovanju (še danes sanjamo ribe, pripravljene na žaru, ter okusno pripravljeno solato). Sledilo je snorklanje ob bližnjem koralnem grebenu in obisk sanjskega otočka St. Pierre. Pozno popoldne smo obiskali še cerkvico in uživali ob utripu otoškega življenja.

Vstali smo v sončno jutro – takšno, kot smo si ga želeli. V našem ogromnem apartmaju smo pozjtrkovali in se z najetim avtomobilom odpravili na skrajni sever otoka. Vožnja med palmami, ki so visele na cesto, je bila pravi balzam za oči. Že tisti občutek, ko opazuješ ljudi, kako začenjajo dan v takem bujnem okolju, je poslastica za vse čute. Najprej smo se odpravili na sever otoka Praslin, kjer smo predhodno dobili dovoljenje za vstop do plaže Anse Georgette. Dostop je namreč možen le čez področje izjmenega resorta, ki pa omeji število obiskovalcev na dan. Približno 20 min. hoje je potrebno, da pridete do res sanjske plaže, kjer zjutraj ni bilo žive duše. Tokrat smo prvič preizkusili drona, ki bo odslej postal naš zvesti spremljevalec na potovanjih. Po nekaj urah metanja v valove in tekanja po plaži smo se napotili do parka Vallee de Mai, kjer smo se sprehodili čez gozd najbolj neverjetnih palm in kokosov, kar smo jih videli v življenju. Kot, da bi se sprehodil čez kuliso kakega filma o džungli. Obvezen ogled! Kosilo smo opravili v enih izmed številnih Take Away restavracij, kjer solidni obroki stanejo od 3 do 5 eur. Popoldne pa še skok na eno izmed številnih plaž, kjer smo uživali ob konkretnih sončnih žarkih.

Tokratno precej nenačrtovano potovanje smo začeli v Benetkah, od koder smo čez Istanbul poleteli proti Sejšelom. Zaradi zamude leta smo prispeli na letališče le 40 min. pred planiranim letom naprej na otok Praslin, kar bi nam ob zamudi povzročilo kar nekaj akrobacij. A hvala Bogu stvari potekajo tukaj bolj improvizirano, zato smo brez težav poleteli proti otoku. Avionček s sedemnajstimi sedeži nas je deževni popoldan dostavil na otočku. Bujno rastje, katerega lepoto so kazile večkratne plohe, je nakazovalo, da nas čaka zopet prava eksplozija barv in eksotike. Creolska večerja ni bila presežek, a čisto dovolj za prvi večer.

A je kaj boljšega kot pobegniti iz mraza na toplo? Za nas ne, zato bomo decembra pobegnili na Sejšele.