Plaže so po večini prazne. Turkizna voda, obdana s palmami, nikjer nikogar, mi pa v rumenem kajaku … A je lahko na tem svetu še kaj lepšega? Kajak nam je posodil domačin, ki je počival v senci palme in odpiral kokose. In v zameno ni želel ničesa!! Še sami smo premišljevali, da je sigurno nek trik, da nam kaj proda. A očitno se je s tem le potrdilo, da so ljudje tukaj preprosti in nepokvarjeni. Vse tukaj je tako neizmerno lepo, da sem ugotovil, da tudi, če se še tako trudim ujeti trenutke v objektiv, se nikoli ne bom približal lepotam, ki jih doživljam v živo.
