Pa smo začeli. Po dolgih letih smo po spletu okoliščin potovali skupaj s prijatelji, česar smo se vsi veselili, saj bo po vsej verjetnosti to potovanje drugačno vsaj iz tega vidika. Lena se je njabolj veselila družbe svoji vrstnic, midva pa verjetno tega da bova nekaj več časa imela samo za sebe. Zgodaj zjutraj, praktično ponoči smo se odpravili na dunajsko letališče, od koder smo poleteli v Pariz, kjer nas je čakalo dobrih pet ur čakanja na naslednji let. Ker pač Paris slovi kot kuharska prestolnica, smo računali da bomo na letališču deležni vsaj kake dobre restavracije. A na terminalu kjer smo čakali, temu ni bilo tako. Vseeno je v dobri družbi čas minil hitro, tako da smo kmalu že bili na letu proti Panami. Panama CIty smo obiskali že drugič, a tokrat smo zgolj prenočili in se spočiti odpravili naslednje jutro naprej proti prestolnici Kolumbije. V Bogoti smo se po manjšem zapletu (overbooking) namestili v nadomestem hotelu in se takoj odpravil v center mesta, kjer nas je pričakal dež. Dež sicer ni bil stalnica dneva, je pa občasno poskrbel za hitrejšo hojo:) Najprej obisk lokalne gostilnice, ki je imela pristen kolumbijski šarm:) , nato pa sprehod po čudovitem trgu in ulicah porisanih z grafiti. Najbolj nas je navdušila barvitost ulic in odlična kolumbijska kava. Že po prvem dnevu smo vedeli, da nam bo ta barvitost in dinamičnost tukajšnjih prebivalcev pisana na kožo.
