Gran Sabana

Ker smo obiskali Gran Sabano v deževnem obdobju, smo si uresničili željo raziskovanja s čolnom, kar je mogoče le ob dovolj visoki vodi. Pokrajina, kot je še nismo videli, nas je navdušila v vsakem pogledu. Stalno prebivališče tukaj bi lahko prijavil brez večjih problemov tudi Indiana Jones. Začetek je bil pravljičen, s fenomenalnim vremenom, kopanjem ob nabrežju reke in uživanjem v vsaki minuti. Približno po polovici poti nas je ujela nora nevihta z bliskanjem in grmenjem in le s težavo smo dosegli izhodišče angelskega slapu. Vsi na čolnu smo bili precej zaskrbljeni, razen Lene, ki se je ob vsakem grmenju, bliskanju in zalivanju glasno smejala. Na določenem delu poti pa je celo zaspala … nikomur ni bilo čisto nič jasno … midva pa seveda ponosna.