Mislim, da ni potrebno opisovati kako se je zbuditi direktno ob morju:) Za zajtrk palačinke s kokosom in konkretna lokalna kava. Nato skok do koralnega grebena in malo razgibavanja. Planirali smo, da gremo danes po otočkih, in tudi tokrat je vreme bilo na naši strani (moram priznat da sem se vremena najbolj bal). Da še razložim ta strah: v čolnih praviloma ni rešilnih jopičev, čolni so domače izdelave, valovi ob nevihtah pa ogromni, zaradi slabih motorjev rabiš več ur da prideš do kakega otočka, otočki so neposeljeni, na bolnice pozabi, telefonski signal (saj ni treba razlagat verjetno). Prijatelji so imeli pred leti tukaj ob istem času zelo slabo vreme in njihove slike so kar nazorno pokazale, zakaj se je potrebno slabega vremena bati. Zaenkrat so bogovi bili na naši strani. Odpravil smo se na potepanje po otočkih, ki naj bi bili nekaj posebnega. Vsak otok nas je presenetil s svojo unikatnostjo in raznolikostjo. Dan je bil poln smeha in besed (glej oči, glej tam, omg…). Lena si bo najbolj zapomnila kosilo na samotnem otočku- še danes pravi, da je to najboljša riba na svetu.. Naš voznik čolna je vse naredil kot na surviverju (ogenj, plezanje na kokos, improviziran gril, odlične ribe). Snorklanje, skakanje, sončenje…naj slike povedo več…
