Že kar nekaj dni smo se ubadil s tem, kako obiskati zloglasno komuno 13 in favele v okolici. Še nekaj let nazaj skoraj ni bilo turista, ki bi upal obiskati to področje. Kot prvo smo ugotovili, da je možno nadaljevati vožnjo direktno iz postaje metroja v gondoli, ki te pelje visoko čez najbolj znane favele. Med vožnjo lahko res v miru opazuješ življenje v faveli iz varne razdalje. Gondola se ustavlja na vmesnih postajah, kjer izstopajo domačini, saj je drugače praktično nemogoče priti do svoje hiše. Še vedno pa so opozorila, da je za turiste bolje, če ne izstopajo na vmesnih postajah. Ob povratku gondole smo izstopili na postaji San Javier od koder je mogoče obiskati komuno 13. Že ko izstopiš vidiš, da je področje malo hektično. Smo pa naleteli na enega redko angleško govorečega “vodnika” – begunca iz Venezuele, ki nas je popeljal v komuno. Seveda so ga vsi poznali in smo se takoj počutili bolj varne. Izjemni grafiti med ulicami, kjer se vzpenjaš po strmih ulicah, del pa tudi s precej novimi električni stopnicami. Vodnik nam je po poti pripovedoval zgodbe, ki jih je verjetno treba jemati malo z rezervo:) so pa ljudje na tem področju prestali veliko in se šele sedaj počasi pobirajo in prehajajo v normalno življenje. A na teh ozkih ulicah si bomo za vedno zapomnili utrip, barve, tropsko sadje ter glasbo, ki je pri kolumbijcih zelo v ospredju. Je pa bilo izjemno vroče in hvalabogu so pijačo ponujali na vsakem koraku – izbira lokalnih piv je bila ogromna. Komuno 13 smo zapustili izjemno navdušeni in si skoraj ne predstavljam, da bi to kdo izpustil ob obisku Medellina. Popoldne smo se zapeljali še do večjega središča v mestu, malo pokukali v trgovine, se najedli in ob bazenu preživeli prostanek dneva in večera. Medellin nam je vsem bil zelo všeč – kombinacija zgodovine, tropskega rastja ter krasnega vremena je pustila pečat!
