Še vedno smo bili v pristanišču, a žal ne v pravem. Google maps nas je reševal in nas pripeljal do kvazi pristanišča. Tam smo s polomljeno angleščino nekako ugotovili, da je čoln tukaj. Kar me je najbolj zanimalo, je bilo vreme. Ker glede na viden čoln nam kaj drugega kot idelano vreme ne pomaga (čoln je bilo celo iz plastike). K sreči je morje bilo mirno in po dveh urah plovbe smo prispeli do našega prvega otočka. V slabem vremenu si sploh ne predstavljam poti. Veseli smo bili, da nam ne bo treba delati plana B, ker so že prvi obrisi otočkov nakazovali da se zopet bližamo raju. Neposeljeni otok, z bungalovi in noro modrim morjem. Do vode smo imeli celih 7 metrov. Po 50 metrih pa nor koralni greben. Sploh nismo veliko komentirali, vsi pa smo vedeli da nas čakajo dnevi, ki jih ne bomo pozabili. Sledila je priprava očal in plavutk, ki bodo v naslednjih dneh naše glavno orodje:)
