Zjutraj sem vstal že ob petih, saj me je zanimalo, kako izgleda gorovje ob sončnem vzhodu. Že ko sem stopil na teraso hiške, sem obstal. Pogled, narava, sončni vzhod, tišina – moram priznati, da sem na dosedanjih potovanjih redko bil tako impresioniran. Fotoaparat se je ta dan pregreval. Ko sta Lena in Rajka vstali, so nam na terasi postregli z zajtrkom, ki je sovpadal z neverjetnim razgledom. Pred hiško so se pasli konji, ki so celotno kuliso še polepšali. Zraven hiške je bil tudi ogromen kamniti bazen, od koder je bil razgled na sloviti amfiteater gorovja. Takoj smo se odpravili v bližnji nacionalni park, kjer so nas razgledi ponovno sezuvali. Okopali smo se pri manjših slapovih in se nastavljali soncu. Zelena barva v norih odtenkih, vse skupaj prepredeno z rekami, modrim nebom in številnimi opicami. Saj sploh ne vem, kako naj to opišem. Te slike ne bo izbrisal niti Alzheimer! 🙂
