Kljub temu, da smo si za Maldive vzeli kar precej časa, so dnevi minevali prehitro. Organizacija prevoza do naslednjega otočka je bila malo triki. Zaradi ramadana in pa tudi covida ni bilo opcije prevoza z nekimi lokalnimi čolni, zato smo morali najti neko privatno opcijo. Spomnili smo se na gospoda s katerim smo šli na sandbank in nam je ponudil kar ok ceno. Smo pa še dobili eno potnico, ki smo ji častili prevoz. Niti zahvalila se ni. Ker je bil manjši čoln in valovito morje lahko ugibate kako moker sem bil. Otko Ukulhas se je risal v daljavi in nekako me na prvi pogled ni prepričal. Ko smo se izkrcali smo šli do simpatičnega hotelčka (sicer ne tako simpatičen kot na prejšnjem otoku) . Očitno je tukaj deževalo pred nekaj urami in so bile ceste kar težko prehodne. Prvih nekaj ur sem imel mešane občutke, a ko se je prikazalo sonce je otok zažarel v pravih barvah. Dolga plaža, kristalno morje in bujno rastje je tisto kar smo pričakovali in tudi dobili. Ob celotni obali je se razteza kar soliden koralni greben, tako da smo si takoj nadeli maske in hop v vodo. Tudi precej večjih rib se je približalu grebenu, vključno z manjšimi morskimi psi. Lena in Rajka nista bile čisto navdušene nad tem podatkom:) Popoldan je minil pretežno v in ob vodi. Sprehajanje ob obalnem pasu preraščenem z nekakšimi ovijalkami je malo spominjal na avatarja. Je pa otok imel polno manjših trgovinic in nakup sladoledov je bil glavna aktivnost. Zvečer smo se podali v bližnjo restavracijo kamor smo se nato vračali vsak dan. Nora hrana in super cene. Še danes sanjam najboljšo tikka masalo ever.
