Vrhunec

Ta podvig sem skrbno načrtoval že doma, a sem prišel praktično nepripravljen, saj so informacije na internetu zelo skope. Moj cilj je bil priti na 3100 m visoko goro, kjer izvira drugi najvišji slap na svetu -Tugella (950 m). Najprej sem se z avtom zgodaj zjutraj, še v temi, odpravil na skoraj 2-urno vožnjo okrog gorovja. Izjemni razgledi in nepregledne monožice domačinov na cestah, saj so se vsi odpravljali v šole ali službe. Ko sem se prebil na drugo stran, sem v enem izmed prenočišč najel vodnika in pa prevoz do začetka vzpona. Tako uničene ceste še nisem videl. Pol ure prebijanja čez skale z uničenim avtom mi je premaknilo vse organe. Vreme je bilo vrhunsko. Čakal me je 4-urni vzpon čez najepše gorovje, ki sem ga kadarkolil videl. Na poti sva srečala ogromno baboonov (opic) in kač. Moram reči, da je predvsem zadnja ura bila zelo zahtevna. A ko sem zagledal slap in dolino pod njim, se mi je nasmeh razvlekel do ušes. Lahko rečem, da je to bil eden izmed mojih potovalnih vrhuncev. Na poti nazaj sva srečala veliko pastirjev s katerimi smo se nato po zloglasnih lestvah spuščali v dolino. Po približno sedmih urah smo prispeli nazaj do izhodišča. Vrnil sem se v poznih popoldanskih urah in se pred spanjem še okopal v našem kamnitem bazenu. Punce so cel dan uživale ob naravnih danostih okrog naše namestitve, s pogledom na amfiteater gorovja.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.