Vstanemo v hudo deževno jutro, ki nam ni vlivalo pretiranega upanja na izboljšanje. Najbolj željen oglede lesenega mostu U-Bein se nam je izmikal. A smo se vseeno odločili in se po kosilu odpravili do jezera kjer stoji. Oblaki so se začeli postopoma umikati soncu, ki nam je vsem narisalo širok nasmeh na obraz. Pri mostu smo preživeli nekaj ur in iz čolna opazovali igro sonca s 1.2 km dolgim tikovim mostom, ki tukaj stoji več kot 150 let. Opazovanje menihov kako prečkajo most je res doživetje, ki bo ostalo zapisano globoko v našem spominu.
